O rumenih rutkah in policistki
Jurček teče, teče v vrtec,
zjutraj pozno vstal je, joj!
Ko pa pride do križišča,
rdeča luč zasveti: “Stoj!”
Jeseni so ceste polne rumenih rutic. Njihovi lastniki se še ne znajdejo dobro v prometu, zato jih spremljajo njihove mame in atiji. Vse poti rumenih rutk se ob ponedeljkovih, torkovih, sredinih, četrtkovih in petkovih jutrih končajo pred šolskimi vrati. Tem jutrom se vedno mudi, zato velike noge hitijo, male pa hitijo še bolj. Da bi se hiteče poti vedno srečno končale, smo v razred horjulski prvošolci povabile policistko Nino. Povedala nam je veliko zanimivih stvari o prometu in odgovorila na naša radovedna vprašanja. Kaj vse smo zvedeli od nje?
Tija: S policistko smo odšli na sprehod. Videli smo prometne znake in prehod za pešce.
Vita: Policistka je razložila, kaj pomenijo prometni znaki.
Viktor: Zvedel sem, da moram dvigniti roko, preden grem čez cesto. Pogledati moram naokrog in paziti, da me ne zbije avto.
Mila: Policistka nam je razkazala policijski avto. Takega avta še nisem videla od blizu.
Alya: Prižgala je policijsko lučko.
Patrik: Preden je odšla, nam je razdelila pobarvanke o prometu, da jih bomo barvali.
O obisku policistke Nine so pripovedovali učenci 1.a, zapisali pa učiteljici Irena in Mojca