V prvem razredu so rajali kurenti

Letošnja zima je natresla kar nekaj snega, tako da smo se kepali, nasankali po vzpetinici ob naših učilnicah, zgradili snežne bunkerje in snežake. Zaželeli smo si daljših dni, tekanja za žogo, iger v pesku in na igralih. V goste smo povabili vesele kurente. Naslikali smo jih in slike obesili ne stene učilnic. Izdelali smo si maske kurenta, vsak svojo. Ko so bile maske narejene, so odšle z nami domov, da so spomnile naše mame na sladke ocvrte miške in pustne flancate. Le kaj bi porekle maškare, če ne bi imeli ničesar za pusta hrusta?  Jim bi uspelo odgnati zimo in prignati pomlad v našo dolino? Kdo ve.

Na pustni torek naših prvošolcev ni bilo v šolo, namesto njih je učiteljici čakalo polno veselih, igrivih maškarc. Ampak začuda tudi učiteljic ta dan ni bilo v šolo. V učilnici 1. b je zacvetela velika roža, v učilnico 1.a pa je zašel medved. Maškarcam sta njuna glasova zvenela čudno domače, pa tudi roži in medvedu se je dozdevalo, da poznata glasove maškarc.

Popoldne so naše maškarce zaplesale na šolskem plesu, potem pa so izginile brez sledu. V sredo so na stolčkih spet sedeli naši prvošolci, v šolo pa sta se vrnili tudi učiteljici. Z oken in sten so se umaknili snežaki, v razred smo povabili pomlad. Kdaj pa ji bo uspelo natrositi belih zvončkov po osojnih bregovih, na sončno stran pa veselih trobentic, žafrana, zelenega hostnega teloha, zdravilnega pljučnika in jetrnika? Na to pa še čakamo.

Zapisali učiteljici prvih razredov Irena in Mojca

(Skupno 100 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost