Ti meni danes, jaz tebi jutri -majhni in veliki, da nam bo skupaj lepo
Pisane jesenske barve so se umaknile, njihove tople utrinke smo ujeli v svoje slikice in jutranje pravljice. Kratki hladni dnevi nas silijo, da več časa preživimo v malem zavetju domov in naših učilnic. Učijo nas, da si prostor in čas delimo. Zato se moramo naučiti živeti med ljudmi tako, da se vsi čutimo varne in slišane v svojih potrebah.
Decembrski čas nas s svojim minevanjem vabi, da z drobnimi pozornostmi osrečujemo. S sošolci in bratci in sestricami se igramo tudi igre po njihovem izboru in ugotovimo, da so tudi nam postale všeč. Spoznali smo pesmico Zakaj imamo dedka in babico in pripovedovali o svojih najlepših doživetjih s svojimi starimi mamami in ati. Najlepše so stvari, ki jih počnemo skupaj z ljudmi, ki jih imamo radi.
Za svoje najpomembnejše ljudi – mamice, atije, sestrice in bratce, dedke in babice – smo izdelali praznične voščilnice. Položili jih bomo pod smrekico na predvečer praznika. Za dedke in babice, ki živijo sami v domu za ostarele, smo naslikali veliko veselih snežakov in jim voščili lepe stvari. Sami smo jih napisali k snežakom, čeprav še ne poznamo vseh črk. Dedki in babice jih bodo brali in bodo srečni zaradi pridnih horjulskih prvošolcev, ki so se spomnili nanje.
Učenci 1. a z učiteljico Mojco